Obstaja nekaj držav, za katere si vsak potapljač želi, da bi jih enkrat obiskal. Ena izmed njih je Indonezija, ki ima toliko slavnih potapljaških lokacij, da zgolj en obisk enostavno ni dovolj, da bi jih vse raziskal.
Indonezija je največja muslimanska država na svetu in četrta po številu prebivalcev na svetu (za Kitajsko, Indijo in ZDA). Ima 240 milijonov prebivalcev, od katerih je 86% muslimanov, 9% kristjanov, 2% hindujcev ter ostalih religij. Je otoška država, število otokov se ocenjuje na okoli 17 000, od katerih jih je vsaj 8 000 neposeljenih. V morju, ki obkroža državo, je nešteto koralnih grebenov, ki veljajo za ene izmed najlepših potapljaških lokacij na svetu. Ker se na tem območju stikata Indijski in Tihi ocean, je indonezijsko morje izjemno bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami.
Vode v Indoneziji so tople, temperatura se giblje od 22 do 30°C, kar pa se ne spreminja prav veliko z globino. Ker država nima letnih časov, se lahko tam potapljamo vso leto, imajo le deževno dobo, ki pa je različna od otoka do otoka. Na splošno velja, da je v Indoneziji glavna sezona julija in avgusta ter okoli novega leta, zato se je takrat dobro izogniti potovanju tja, ker so cene višje in kapacitete občutno bolj zasedene. Potapljaški centri so večinoma v lasti tujcev, v zadnjih letih pa so se pojavili tudi domačini, ki imajo dovolj kapitala in s ponudbo prav lahko konkurirajo drugim lastnikom centrov. Od otoka in lokacije je odvisna tudi ponudba potapljaških centrov. Nekateri ne ponujajo nastanitvenih kapacitet (na primer na Baliju, kjer je pa tako dovolj hotelov in drugih nastanitev), drugje pač. Poglejmo nekaj najbolj slavnih indonezijskih potapljaških lokacij.
Otok Bunaken – severni Sulawesi
Do Bunakena lahko pridemo preko mesta Manado. Mesto je prestolnica province Severni Sulawesi in ni prav nič simpatično, zato se je najbolje kar premakniti naprej do otočka, ki je od mesta oddaljen 30 minut s čolnom. Nekateri potapljaški centri ponujajo prevoz zastonj, če se potapljamo z njimi. Otok meri 808 hektarov in je del »Manado Tua Marine national park«. Večina potapljaških centrov na otoku ponuja tudi nastanitve s paketi potapljanja. Otok leži v neposredni bližini spečega vulkana in je obkrožen z globokimi vodami (stene padejo do 1500 metrov), kjer vladajo močni tokovi, obala pa je večinoma zaščitena z mangrovami. Tukaj živi več kot 3000 vrst rib in 500 različnih vrst koral. Življenje je bogato in pisano, velikih rib ni, je pa gromno želv, kot povsod v Indoneziji. Za potapljanje v nacionalnem parku je treba plačati takso v višini 12€, le-ta pa velja eno leto. Žalostno je, da so vode okoli Bunakena in Manada onesnažene, zato na potopih poleg čudovitega podvodnega življa večkrat vidiš tudi plastične vrečke in drugo navlako. Na otok večkrat tudi naplavi smeti iz Manada, kar je resnično žalosten prizor. Cene potapljanja so na Bunakenu za nas Evropejce sprejemljive, štiri dni spanja s tremi obroki na dan in šestimi potopi stane med 200 in 270€, odvisno od vrste nastanitve. Izposoja kompletne opreme na dan stane dodatnih 11€. Na potope smo startali takoj po zajtrku in opravili dva potopa z eno-urnim premorom. Osebje na ladji je izjemno ustrežljivo, na voljo je sveže sadje, kava in čaj ter voda, opremo pa ti prinesejo in pripravijo oni. Šokiralo me je dejstvo kako resnično revni so ti ljudje, ne morejo si privoščiti jajc, kaj šele mesa, saj na primer delavec, ki pomaga na ladji zasluži okoli 65€ na mesec. Vsi potapljaški centri v regiji ponujajo potapljanje po celem severnem delu Sulawesija.
BUNAKEN
Globine: od 1-40 m
Vidljivost: 15 – 45 m
Temperatura vode: 26 – 30°C
Najboljši čas za potapljanje: marec – november
Zahtevnost potopov: nezahtevno
Flores – nacionalni park Komodo
Nacionalni park Komodo je ena najlepših potapljaških lokacij. Potapljanje je tukaj zahtevno zaradi močnih tokov, kar prinese tudi hladnejše temperature vode. Turistom je izhodiščna točka Labuanbajo na zahodnem Floresu, do tja pa je mogoče priti zgolj z notranjim letom iz Balija ali katerega drugega otoka. Še več potapljačev pa tja prispe s potapljaškimi ladjami (live aboardi) iz Balija. Komodo leži 500 kilometrov vzhodno od Balija med otokoma Sumbawo in Floresom. Nacionalni park Komodo je bil ustanovljen leta 1980, sprva z namenom zaščite komoškega varana, največjega kuščarja na svetu. Leta 1999 je bil nacionalni park razglašen za zaščiteno Unescovo naravno dediščino, pokriva pa 1817 kvadratnih kilometrov, od katerih je 1/3 morja. Razmere v morjih okoli Komoda in Rince so polne planktona, zato se mante in kiti na poti iz Indijskega oceana v Južnokitajsko morje radi ustavijo tukaj na pojedini. Pogosti prizor so tudi delfini. Pravijo, da če do zdaj še nisi videl mant, jih boš tukaj zagotovo. In res je bilo tako. Med potopi zaradi izjemno bogatega življenja ne veš kam bi gledal. Morski psi, mante, jate bumphead parrotfish, morene, tune, mola-mola, poleg tega pa tudi whale sharki (kitovci) in dugongi. Kot rečeno, potapljanje pa zaradi tokov in občasne slabe vidljivosti ni primerno za začetnike, saj se od potapljačev pričakuje določena mera samostojnosti. Najbližja dekompresijska komora se namreč nahaja na Baliju.
V Labuanbajotu je več potapljaških centrov, zato je smiselno govoriti z vsakim, saj je varnost nekaterih vprašljiva. Sama sem se potapljala s potapljaškim centrom v lasti angleškega para, ki sta v Indoneziji že več kot 15 let. Odhod iz pristanišča je bil ob zgodnji 7.30 uri, saj je do prvih lokacij okoli otokov Komodo in Rinca okoli dve uri. Kot povsod po Indoneziji tudi tukaj nimaš dela s svojo opremo, saj ti jo pripravi osebje na ladji. Prvi dan te seznanijo s pravili, ki veljajo na ladji ter načinom vstopa v vodo, ki je poseben. Zaradi močnih tokov se namreč na ladji pripraviš, nato skupina (ki nikoli ne šteje več kot 5 potapljačev) skupaj skoči v vodo in se kar iz skoka potopi. Brifing je bil sestavljen iz dveh delov, v prvem so nas podrobneje seznanili z nekaterimi prebivalci morja in nas opozorili na varovanje občutljivega podvodnega ekosistema. Vsakršno dotikanje je seveda prepovedano. Potopi so izjemni. Milijoni različnih rib, želva, morskih psov, različnih koral…. Paket sedmih potopov, ki vključuje tudi zelo okusno kosilo na ladji in kompletno opremo stane 215€. Obstaja lokacija, kjer se mante čistijo in hranijo. Ker je morje tam polno planktona je posledično slabša vidljivost, med našim potopom pa je bil tudi kar močan tok. Bilo je rečeno, da se mante zanimajo za potapljače in naj bomo čimbolj sproščeni, saj je tako večja možnost da se ti velikan približa. A ko zagledaš to čudovito, mirno in ogromno bitje srce noro razbija, srečanje z njim pa je zagotovo ena najlepših izkušenj v življenju.
KOMODO NATIONAL PARK
Globine: od 5-40 m
Vidljivost: 5 – 30 m
Temperatura vode: 20 – 28°C
Najboljši čas za potapljanje: sever: april – oktober; jug: oktober – marec
Zahtevnost potopov: dokaj zahtevno, za napredne potapljaške kvalifikacije
Raja Ampat
Arhipelag Raja Ampat leži daleč od civiliziranega sveta. Območje je pravi raj za potapljače, del arhipelaga pa je tudi otok Kri, ki ima aktualni svetovni rekord v številu ribjih vrst. Pot do otokov, ki ležijo ob obali indonezijske province Papua je dolga, ampak definitivno vredna vsakega napora. Nizozemec Max Ammer je območje raziskoval od leta 1990 in našel razbitine velikih japonskih ladij in letal iz II. svetovne vojne ter odkril, da območju ni para v raznolikosti podvodnega življenja. Leta 2001 je znanstvenik dr. Gerald Allen na enem samem potopu naštel 283 živalskih vrst, kar je svetovni rekord. Na območju Raja Ampat živi 970 različnih živalskih vrst in 565 vrst trdih koral. Blizu otoka Kri se nahajajo neverjetne lokacije, kjer je možno opazovati mante in ogromne biče. Veliko potopov je s tokom, zato so bolj primerni za izkušene potapljače, a obstaja tudi veliko lokacij, ki so primerne za začetnike.
RAJA AMPAT
Globine: od 2-40 m
Vidljivost: 10 – 30 m
Temperatura vode: 27 – 30°C
Najboljši čas za potapljanje: september – februar in april – julij
Zahtevnost potopov: nezahtevno do zahtevno
Banda sea
Morje Banda leži med Sulawesijem in majhnim otočjem Maluku. Poleg potapljaških centrov na otokih so pogosti tudi live-aboardi, kar je zagotovo boljša izbira, če želimo videti več. Območje je še posebej priljubljeno med podvodnimi fotografi in snemalci.
BANDA SEA
Globine: od 2-40 m
Vidljivost: 15 – 40 m
Temperatura vode: 27 – 30°C
Najboljši čas za potapljanje: oktober – december in marec – april
Zahtevnost potopov: zahtevno
Misool
Misool se nahaja južno od Raja Ampat in ponuja največjo raznolikost koral na svetu. Otok je obkrožen z labirintom otokov, ki so bili leta 2007 razglašeni za zaščiteno območje. Zajema stotine drobnih otočkov, nekateri izmed njih nimajo imena in celo niso označeni na zemljevidih. Na območju je zgolj 1 majhen potapljaški resort, pogostejši so live-aboardi.
MISOOL
Globine: od 2-40 m
Vidljivost: 10 – 30 m
Temperatura vode: 26 – 30°C
Najboljši čas za potapljanje: oktober – maj
Zahtevnost potopov: nezahtevno
Bali
Bali je najbolj priljubljen indonezijski otok in ponuja raznolike potapljaške lokacije, primerne tako za začetnike kot tudi napredne potapljače. Nemogoče je, da se med enimi počitnicami na Baliju potopimo na vseh lokacijah. Na Baliju je skoraj 100 potapljaških centrov, ki pa so kar zasedeni zaradi mednarodnega letališča, ki je na južnem delu otoka. Na SZ delu otoka (nasproti Jave) je naravni zaliv in lokacija Secret bay, kjer opazimo frogfish, ghost pipefish, stonefish, scorpionfish in druge zanimive oblike rib. Severno leži Menjangan island, ki ponuja veliko različnih rib in koral, spužev in gorgonij, ter se smatra za najboljšo lokacijo na Baliju. Če ste ljubitelj velikih rib boste razočarani. Najbolj pogosto se turisti potapljajo na vzhodnem delu otoka – v Amedu in Tulambenu, kjer leži Liberty wreck, ki jo naseljuje lepo število morskih bitij Indo-Pacifika. Okoli otokov Nusa Penida in Nusa Lembongan na vzhodni strani Balija lahko vidimo morske pse, mola-mola ter, odvisno od sezone, tudi mante.
BALI
Globine: od 5-40 m
Vidljivost: 10 – 40 m
Temperatura vode: 23 – 30°C
Najboljši čas za potapljanje: april – november
Zahtevnost potopov: nezahtevno